Suhe slive - naravno odvajalo in še mnogo več
Suhe slive so pri nas zelo priljubljeno suho sadje. So temno modre do črne barve, mesnate in značilnega sladko kislega okusa. Najpogosteje se jih uživa kar tako kot samostojne sadeže, poznana je priprava kompota iz suhih sliv, nepogrešljive pa so tudi pri pečenju sladic ter pri pripravi mesnih jedi. To suho sadje, ki raste po naših sadovnjakih, skriva v sebi prenekatero koristno učinkovino.
Ste vedeli, da so za sušenje primerne le nekatere točno določene sorte sliv?
Danes poznamo več kot 40 različnih vrst sliv, od katerih sta najbolj poznani in razširjeni po svetu Evropska sliva (Prunus domestica) in Japonska sliva (Prunus salicina in hibridi). Domneva se, da je izvor evropske slive pri Kaspijskem jezeru, medtem ko japonska sliva izvira s Kitajske, vendar nosi ime po državi, kjer so jo gojili. Kitajska, Srbija, Romunija in Francija so danes vodilne svetovne proizvajalke sliv. Zanimivo je, da niso vse slive primerne za sušenje. Suhe slive, ki so na trgu, so posušene slive sorte Prunus domestica. Ta posebna sorta vsebuje naravno prisotne sladkorje, ki omogočajo sušenje s koščico vred, ne da bi tačas fermentirale.
Suhe slive so značilne po svoji temno modri, skoraj črni barvi. To barvo jim dajejo flavonoidi antocianini, ki so poznani po svojem antioksidativnem delovanju. Suhe slive so poleg tega še dober vir kalija, bakra in magnezija, ki prispevajo k delovanju živčnega sistema.
Ste se kdaj vprašali, zakaj ima prevelika zaužita količina suhih sliv možen odvajalni učinek?
Suhe slive so že od vedno znane po svojih koristnih lastnostih pri težavah z zaprtjem. Vsebujejo veliko prehranske vlaknine in alkoholnega sladkorja sorbitola, ki sta odgovorna za odvajalni učinek sliv. Uživanje suhih sliv vodi do sprememb v črevesni mikrobioti in omogoča rast koristnim bakterijam. Zaradi visoke vsebnosti fenolov, ki delujejo kot antioksidanti in v telesu preprečujejo oksidacijske procese, se v telesu zmanjšajo vnetna stanja, kar prav tako vodi do izboljšanega stanja črevesja. Mnogi trdijo, da imajo slive celo boljši odvajalni učinek kot indijski trpotec (psyllium).
Ali ste vedeli, da suhe slive ugodno vplivajo tudi na zdravje kosti?
Manj znano je mogoče, da so slive izredno priporočljive tudi pri težavah s kostmi in stanjih, kot sta osteopenija in osteoporoza. Zmanjšanje vnetnih mediatorjev in oksidativnega stresa, ki je posledica vsebnosti antioksidantov, omogoča olajšano tvorbo kosti in zmanjšano resorbcijo kosti, kar ohranja kosti zdrave in močne. Pri ohranjanju zdravih kosti pomaga tudi vitamin K, katerega dober vir so slive. Raziskava, ki so jo izvedli Hooshmand in sod., je pokazala, da 100 g suhih sliv na dan upočasni razgradnjo kosti in pomaga povečati kostno gostoto pri ženskah v menopavzi.
Uporaba suhih sliv v domači kuhinji
Suhe slive se lahko uporabi v marsikaterem receptu. Iz suhih sliv se lahko pripravi marmelado, ki ima prav poseben okus, drugačen kot če skuhamo marmelado iz svežih sliv. Zelo dober pride domač slivov drobljenec ali pa domači slivovi cmoki, kot so jih delale naše none. Suhe slive lahko uporabimo tudi pri kuhi mesnih jedi, npr. kot dodatek pri pečenju svinjske ribice ali pa kot ena izmed sestavin v omaki, ki jo postrežemo zraven govejih zrezkov.
Kako pravilno shranjujemo suhe slive?
V trgovinah lahko izbiramo med suhimi slivami s koščico in razkoščičenimi suhimi slivami. Prav tako so nam na voljo suhe slive, ki vsebujejo konzervanse in tiste, ki so brez konzervansov. Kar se tiče shranjevanja velja za vse zgoraj naštete slive enako. Hrani se jih v temnem in hladnem prostoru. Največkrat bo najboljše kar v hladilniku, saj tako preprečimo rast neželenih bakterij in plesni.
Vir:
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5409740/
https://www.clinicalnutritionjournal.com/article/S0261-5614(18)30003-7/fulltext
